Pri elektrifikaciji pa ima ena komponenta električnega vozila vodilno vlogo. Ta komponenta je baterija, ki shranjuje energijo in jo dovaja motorju. Toda kaj sploh je baterija? Iz česa je narejena, kako je sestavljena in kako je pripravljena za vgradnjo v vozilo? Nadaljujte z branjem in spoznajte pot baterije od surovine do vašega vozila.
Li, Ni, Mn in Co. Litij, nikelj, mangan in kobalt. To so štirje ključni minerali, ki sestavljajo srce električnega vozila.
»Po ekstrakciji se kemično obdelajo, da se pridobi aktivni material, katerega reakcije omogočajo shranjevanje in prenos energije,« pojasnjuje Francesc Sabaté, vodja Testnega centra za energijo (TCE), raziskovalnega in razvojnega centra za baterije družbe SEAT S.A., ki je edini tovrstni center v južni Evropi. Ta aktivni material se uporablja za izdelavo elektrod, tj. elementov za shranjevanje energije, ki so vgrajeni v celice.
Jedro baterije. »Celice so najmanjše enote za shranjevanje energije,« pravi Francesc. Pozitivna elektroda (anoda) in negativna elektroda (katoda) sta združeni s separatorjem, ki preprečuje stik med njima. Ti dve elektrodi sta odgovorni za prenos energije: »Električna napetost vsake celice je 3,7 V.« Takšna količina je na primer potrebna za napajanje svetilke LED. Vendar pa za vožnjo električnega vozila potrebujete približno 400 V, zato je treba zaporedno povezati skoraj 300 celic.
Skupni seštevek. Da bi celice med seboj povezali, jih sestavijo v skupine modulov, ki nato tvorijo baterijo. Med moduli so nameščeni priključki, ki zagotavljajo pretok energije in komunikacijo med BMCe (elektronsko krmilno enoto vozila) in CMC-ji (elektronskimi ploščami, ki spremljajo stanje posameznih celic). »Dodati moramo le še hladilni sistem ter ohišja in baterija je pripravljena za namestitev v vozilo,« pojasnjuje inženir.
V celoti testirano. Da bi zagotovili kakovost in zmogljivost baterij, jih je treba testirati, da zdržijo vse pogoje. Družba SEAT S.A. to počne v svojem pionirskem Testnem centru za energijo, kjer vsako leto opravijo do 6.000 testov visokonapetostnega sistema, baterije pa v povprečju prestanejo 17.500 ur testov in simulacij. Med njimi so na primer klimatski testi s temperaturno razliko 80 °C. 1.500 kvadratnih metrov velik objekt deluje 24 ur na dan, sedem dni na teden. »Baterije preskušamo do skrajnih meja, da bi zagotovili optimalno delovanje v vseh okoliščinah,« poudarja Francesc. To je še en korak naprej v prizadevanjih podjetja za spodbujanje elektrifikacije v Španiji.