• Priključno hibridno električno vozilo (PHEV) je hibridno vozilo z elektromotorjem in motorjem z notranjim zgorevanjem. Poleg tega je opremljeno tudi z možnostjo zunanjega polnjenja. Priključni hibrid SEAT lahko na električni pogon prevozi več kot 130 kilometrov.
• mHEV (blagi hibrid) je vozilo z motorjem z notranjim zgorevanjem in 48-voltnim električnim sistemom ter pomožnim elektromotorjem za speljevanje ali »jadranje«. Elektromotor motorju z notranjim zgorevanjem nudi zgolj občasno podporo in ne omogoča samostojne vožnje. Ta podpora se aktivira predvsem pri vožnji pri nizkih hitrostih, na primer pri parkiranju ali speljevanju. Baterija nima možnosti zunanjega polnjenja.
• Hibridno električno vozilo (HEV) je popolnoma hibridno vozilo z elektromotorjem in motorjem z notranjim zgorevanjem ter nima možnosti zunanjega polnjenja. Baterija je večja kot pri mHEV, zato je mogoče krajše razdalje prevoziti povsem na električni pogon.

Vožnja z vozilom e-HYBRID je popolnoma enaka kot z običajnim vozilom z avtomatskim menjalnikom. Tudi hibridno vozilo ima pedal za plin, zavorni pedal ter običajni menjalnik s položaji P, R, N in D. Za razliko od običajnih vozil pa je opremljeno tudi z elektromotorjem, ki omogoča močno pospeševanje že od samega začetka.

Z vidika varnosti se hibridno vozilo ne razlikuje od vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem, zanj tudi veljajo enaki varnostni predpisi, vključno s preskusi trčenj. Če pride do nezgode, se tokovno napajanje baterije nemudoma avtomatsko odklopi, tako da v vozilu ni več napetosti.

Prednosti vozila e-HYBRID so naslednje:

• nižji obratovalni stroški (elektrika je običajno cenejša od bencina ali dizla),
• nižje lokalne emisije CO2,
• hibridna vozila so tišja.

Hibridna vozila imajo številne prednosti, med drugim tudi to, da povzročajo manj emisij CO2 in so s tem okolju prijaznejša. Poleg tega se povečuje delež obnovljivih virov energije, ki bo v prihodnje pokrival večino potreb po električni energiji.

Če primerjamo vplive hibridnega vozila in običajnega vozila ne le glede emisij CO2 in pogona, je treba upoštevati več dejavnikov. Poraba surovin je namreč pri proizvodnji hibridnega vozila veliko večja kot pri vozilih z notranjim zgorevanjem. Pri dušikovih oksidih, ki so trenutno v središču pozornosti, pa imajo hibridi prednost. Pri tem je treba tudi upoštevati, da je kakovost vpliva na okolje prav tako odvisna od lokacije emisij. Na splošno pa je odločilno, kaj vam je bolj pomembno. Je varstvo okolja bolj pomembno od porabe surovin? Kako pomembno se nam zdi lokalno varovanje zdravja v primerjavi z emisijami, ki se proizvedejo zunaj mestnih središč? Jasnega odgovora na to vprašanje zato ni.

Da, imamo dovolj električne energije za prehod na hibridna vozila. Tudi če bi bila vsa nova vozila naenkrat popolnoma električna, bi se poraba električne energije po vsej državi povečala le za nekaj odstotnih točk, kar ne bi predstavljalo večjih težav z oskrbo.

Povprečna življenjska doba hibridne baterije je med 125.000 in 160.000 kilometri, kar pomeni 6 do 10 let. Z rednimi pregledi in varčno vožnjo lahko to življenjsko dobo znatno podaljšate.

Da, baterije hibridnih vozil je mogoče reciklirati. Litij-ionske baterije je mogoče reciklirati na enak način kot baterije prenosnih računalnikov ali pametnih telefonov.

Zaradi kombiniranja motorja z notranjim zgorevanjem in elektromotorja je hibridno vozilo izjemno prilagodljivo. Ko je baterija prazna, poskrbi motor z notranjim zgorevanjem za nemoteno mobilnost. Baterijo lahko ponovno napolnite na polnilni postaji ali jo delno napolnite s pomočjo inteligentne rekuperacije energije med zaviranjem.

Stroški bencina so zaradi elektromotorja nižji. Vendar pa morate upoštevati dodatne stroške za električno energijo in montažo polnilne postaje.